Kolesarjenje
Če bi morali izbrati šport, ki ima v Evropi že dolgo tekmovalno zgodovino in se mu v današnjem času priljubljenost in število navdušencev le še povečuje, je to zagotovo kolesarstvo. O tem, koliko pomeni Evropejcem, pa pričajo tudi najprestižnejše kolesarske dirke po Evropi, ki so postale pravi športni spektakli. Poleg znamenitih tritedenskih, med katere sodijo kolesarska dirka po Franciji Tour de France, dirka po Italiji Giro dʾItalia in španska Vuelta, se v vrh prestižnosti uvrščata še enodnevni dirki Paris-Roubaix in Liege-Bastogne-Liege, ki sodita med najstarejše.
Izpostavljene dirke imajo v evropskem prostoru dolgoletno tradicijo in jih zaradi njihovega pomena poleg nekaterih drugih označujemo kot »spomenike kolesarstva«, Slovencem pa so se v spomin še posebej vtisnili zaradi dosežkov domačih kolesarskih adutov – Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Mateja Mohoriča in Luke Mezgeca.
1. Tour de France
Tour de France oz. dirka po Franciji je ena od treh velikih kolesarskih turnej, ki skupaj z italijansko dirko Giro dʾItalia in špansko dirko Vuelta tvori jedro kolesarskega koledarja, okoli katerega je strukturirana kolesarska sezona. Gre za največjo in najpomembnejšo kolesarsko dirko na svetu, saj naj bi po ocenah kar 80 odstotkov sponzorskih prihodkov svetovne turneje World Tour temeljilo prav na francoskem Touru.
Najznamenitejša dirka se vsako leto z izjemo vojnega obdobja odvija že od leta 1903, ko je na njej slavil Francoz Maurice Garin, in je zasnovana v več etapah. Glavnina dirke tradicionalno poteka julija, kljub spreminjanju njene trase pa zasnova vselej ostane enaka in vključuje prehod skozi Pireneje in Alpe ter se konča na pariških Elizejskih poljanah.
Sodobna izvedba dirke navadno vključuje 21 enodnevnih etap, ki se odvijejo v nekaj več kot dvajsetih dneh, in skupaj tvorijo približno 3500 kilometrov. Na vseh etapah merijo čas posameznega tekmovalca, ki ga porabi od starta do cilja, časi posameznih etap pa se nenehno seštevajo. Kolesar, ki nosi rumeno majico, je po njihovem seštevku najhitrejši na Touru. Poleg tekme za najboljši skupni rezultat potekajo tudi borbe za najboljšega sprinterja (zelena majica), najboljšega gorskega kolesarja (pikčasta majica), najboljšega kolesarja pod 26 let (bela majica) in najboljšo ekipo.
Slovenci smo prvo etapno zmago slavili leta 2017, ki jo je priboril takrat še kolesarski novinec Primož Roglič. V spominu najbolj ostaja leto 2020, ko sta se na Touru odlično odrezala dva slovenska kolesarja, in sicer poleg Rogliča še Pogačar, ki je dirko končal na najvišji stopnički z zmago in se tudi leta 2021 obdržal na vrhu. Lansko leto je osvojil 2. mesto, letos pa je prav tako že zmagal na eni etapni dirki. Svojo odličnost sta na Touru že pokazala tudi Luka Mezgec in Matej Mohorič, prvi z dvema drugima mestoma na etapnih dirkah leta 2020, drugi pa z dvema etapnima zmagama leta 2021.
2. Giro dʾItalia
Giro dʾItalia je že od leta 1909 tradicionalna cestna kolesarska dirka po Italiji (izjemoma tudi v predelih sosednjih držav), ki vsako leto poteka v obdobju treh tednov, in sicer maja. Izhodišče dirke se skozi leta praviloma spreminja, njen cilj pa je vselej v Milanu, saj od tod izvira športni časopis La Gazzetta dello Sport, ki jo organizira vse od ustanovitve. Ker je barva časopisa rožnata, tudi vodilni v skupnem seštevku Gira nosi rožnato majico, dirko pa zato večkrat imenujejo kar »rožnata dirka«.
Poleg rožnate majice na dirki poteka tekma za modro majico (za najboljšega gorskega kolesarja), belo, ki jo nosi najboljši mladi kolesar, in sicer z najvišjo starostjo 25 let, ter vijolično majico, ki si jo nadene kolesar z najboljšim rezultatom v vmesni in ciljni ravnini. Giro poteka po vseh italijanskih regijah, zato etape sestavljajo ravninske, sredogorske in gorske proge, pri čemer prav zadnje veljajo za najtežje med vsemi gorskimi kolesarskimi etapami. Posamezna etapa se sicer odvija po natančni shemi ob spremstvu »sprinterske ekipe«. Kot najboljši Slovenec na Giru se je izkazal Primož Roglič, in sicer leta 2019 s 3. mestom, leta 2023 pa z zmago.
3. Vuelta a España
Vuelta je vsakoletna tritedenska cestna kolesarska dirka po Španiji, katere začetek sega v leto 1935. Poteka avgusta in septembra, in sicer v več etapah. Skupaj s kolesarskima dirkama Tour de France in Giro dʾItalia tvori tako imenovani Grand Tour. Vueltina trasa se vsako leto spreminja, njena zasnova pa se ohranja. Tako vsebuje prehod čez gorsko verigo Pireneji in cilj v španski prestolnici Madrid.
Sodobne izvedbe dirke vsebujejo 21 etap, ki jih profesionalni kolesarji opravijo v 23-dnevnem obdobju. Po zaključku tekmovanja se etapni časi tekmovalcev seštejejo, tekmovalec z najkrajšim skupnim časom pa že med tekmovanjem nosi rdečo majico. Podobno, kot je značilno za dirki Tour de France in Giro dʾItalia, tudi za Vuelto velja, da na njej poteka borba za najboljšega sprinterja, gorskega kolesarja in mladega kolesarja, tekmovalci pa tekmujejo tudi še v drugih kategorijah, na primer v bitki za najboljšo ekipo.
Najuspešnejši Slovenec na dirki po Španiji je Primož Roglič, ki je leta 2019 prikolesaril prvo slovensko zmago. Leti 2020 in 2021 ga vključno z letom 2019 uvrščata med tri kolesarje, ki so zaporedoma osvojili tri zmage na dirki.
4. Paris-Roubaix
Dirka Paris-Roubaix, ki jo zaradi dolžine (250 kilometrov) imenujejo tudi »pekel severa«, je enodnevna dirka, ki se odvija v severnem delu Francije, in sicer se začne nekoliko severneje od Pariza, konča pa v mestu Roubaix pri meji z Belgijo.
Prvič je potekala leta 1896, še danes pa obsega številne vratolomne odseke, ki zaobjemajo približno 55 kilometrov poti. Proga slovi po neravnem terenu in tlakovcih, kar postavlja visoke zahteve tako za kolesarje kot njihovo opremo. Tlakovana površina je kategorizirana glede na težavnost, in sicer lahko vsebuje vse od ene zvezdice do največ pet zvezdic.
Finale te znamenite tekme se začenja na največji težavnostni stopnji ob množici gledalcev, ki se vrstijo ob na videz neskončnih ravninah. Zmagovalec po tradiciji prejme pokal iz tlakovcev na velodromu v mestu Roubaix.
5. Liege-Bastogne-Liege
Liege-Bastogne-Liege je ena od najstarejših kolesarskih dirk, saj poteka že od leta 1892 in je eden od t. i. spomenikov kolesarstva. Gre za tradicionalno belgijsko enodnevno cestno kolesarsko dirko, ki se odvija vsako leto.
V primerjavi z drugimi prestižnimi dirkami in spomeniki je zanjo značilna izredno hribovita narava. 258 kilometrov dolga trasa poteka od Lièga skozi Ardene proti Bastognu, ki leži v bližini meje z Luksemburgom, nato pa se vrne v središče Lièga. Najbolj znan vzpon dirke je Côte de La Redoute.
Vse za vašo naslednjo kolesarsko turo
Kolesa, kolesarska oblačila, obutev in dodatki vas čakajo v poslovalnicah INTERSPORT in v spletnem kolesarskem kotičku.
Poleg najboljših kolesarskih znamk v ponudbi najdete tudi kolesarsko kolekcijo Jumbo Visma in kolekcijo slovenskega kolesarskega asa Tadeja Pogačarja.
