Povzetek
Fitnes
Nataša Gorenc je oseba, ki izžareva izjemno življenjsko energijo, veselje in pozitivizem. Zato seveda ni navadna osebna trenerka. Šport ji je bil položen že v zibelko in potem ga je negovala tudi v otroških, najstniških, pubertetniških in odraslih letih. Šport je njen hobi, užitek in tudi služba. Ker se ga loteva z iskreno strastjo, je tako uspešna in priljubljena. Je kot magnet, ki ljudi vleče k sebi in jih z dobrim zgledom motivira h gibanju in aktivnemu načinu življenja. Je ustanoviteljica blagovne znamke Gym by Nataša, širši javnosti pa je znana tudi kot ena izmed voditeljic v resničnostnem šovu The Biggest Loser Slovenija. Poleg tega pa je tudi ponosna Intersportova ambasadorka, ki ljudi spodbuja pri ukvarjanju s športom.
Kaj po vaših kriterijih pomeni biti fit?
Predvsem to ni samo telesna komponenta, temveč je kombinacija telesa, glave in duha. V ostrem tempu, ki ga narekuje sodobni življenjski slog, enostavno moraš biti fit. Če nisi, ne moreš biti kos vsem pritiskom, stresom, službenim družbenim in družinskim obveznostim …
Opažam, da marsikdo gibanje celo podcenjuje. A tako prvinske stvari enostavno ne moremo podcenjevati. In prav zato bi si želela gibanje še bolj približati množicam.
In trener mora biti vedno dober zgled?
Fitnes trener mora biti fit in mora tudi s svojo fizično pojavo izžarevati svojo življenjsko filozofijo in slog. Sama sem na svoji poti poskusila številne metode in sloge treninga. Zato sem danes precej drugačna trenerka, kot sem bila pred petimi leti. Trener se enostavno mora razvijati in biti stiku s sodobnimi trendi in standardi. Osebno se pogosto udeležujem številnih seminarjev svetovno priznanih trenerjev, med katerimi je tudi precej zelo zanimivih osebnosti.
Hkrati je delo fitnes trenerja tudi precej naporno. Koliko ur na dan ste v takšnem ali drugačnem pogonu?
Ja, drži. Na nek način treniram tudi sama zase. Poleg tega sem tudi mamica treh otrok, tako da moram vseskozi usklajevati družinske obveznosti in karierne cilje. Fizično sem vsak dan v pogonu približno sedem, osem ur. Če k temu prištejem še pisanje jedilnikov, programov treningov, svetovanje in druge aktivnosti pa vse skupaj znese dvanajst ur dnevno.
Včasih se moram dobesedno prisiliti, da se nekoliko umirim.
Celostna telesna pripravljenost je sestavljena iz vzdržljivosti, moči, gibljivosti in verjetno iz še česa. Kako morajo biti te komponente zastopane v procesu treninga oziroma, kako se razlikujejo glede na posameznika?
Obstajajo različni testi, na podlagi katerih lahko ugotovimo, kdo je v kateri komponenti boljši. Res pa je, da večina ljudi želi v prvi vrsti imeti funkcionalno telo, ki jim omogoča dobro življenje. Za dosego tega cilja je verjetno dovolj splošna oblika treninga. Za specifične cilje pa so potrebna dodatna testiranja in osebno prilagojen trening. Vsesplošno so zelo priporočljive vaje z lastno težo in vaje za stabilizacijo trupa, s katerimi krepimo globoke hrbtne in trebušne mišice.
Za dosego tega je potrebne kar precej volje, sistematike in discipline?
Akcija je tista, ki ljudi spodbuja in žene naprej. Treba se je enostavno obuti v superge in se začeti ukvarjati s športom in potem se bo začela dogajati verižna reakcija dobrih učinkov. S časom bo telesna aktivnost postala navada in užitek. Izklesano in čvrsto telo pa bo kolateralna korist vseh vloženih naporov. Dejstvo je, da ljudje kmalu ugotovijo, da se po telesni aktivnosti dobro počutijo.
Športni terapevti so prepričani, da bi se ljudje z redno krepitvijo določenih mišičnih skupin lahko povsem znebili težav s hrbtom, ki so dandanašnji zelo pogoste?
Redna telesna vadba bi morala postati del telesne higiene, nekaj podobnega kot jutranje umivanje zob. Dovolj je že dvajset minut določenih vaj dnevno in ljudje nikoli ne bi imeli težav s hrbtom. In dvajset minut na dan si lahko vzame še tako zaposlen poslovnež. Opažam, da se stanje sicer precej izboljšuje, da so ljudje precej bolj osveščeni. Tudi v določenih podjetjih se zavedajo pomena dobre telesne pripravljenosti, zato svojim zaposlenim omogočajo organizirano vadbo.
Pomemben sestavni del je tudi prehrana?
Prehrana je gorivo. Zelo pomembno je, kakšno gorivo dajemo vase. Priznam, da se tudi sama kdaj pregrešim. Saj življenje je treba uživati. A v glavnem se prehranjujem z zdravo lokalno in nepredelano hrano.
Poleg tega sem prepričana, da bi morali biti malo bolj pogosto lačni, seveda ne v najbolj negativnem pomenu te besede. A če si prenajeden si len, mlahav in nerazpoložen. Lakota, seveda v narekovajih, pa ti da osredotočenost, glava deluje bolje, misli so bolj jasne, večja je storilnost …
Mnogi rekreativci pogosto pozabljajo, da sta tudi počitek in regeneracija enakovredna sestavna dela treninga. Kaj se zgodi, če telesu ne privoščimo dovolj časa, da si opomore?
Če telo preveč obremenjujemo, bo prej ali slej pregorelo. Zato sta počitek in spanje tako zelo pomembna. Priporočljiv je tudi beljakovinski napitek pred spanjem, ki pospeši regeneracijske procese.
Kakšno je optimalno razmerje med dnevi treninga in počitka?
Aktivni smo lahko tudi vsak dan, le aktivnosti morajo biti čim bolj raznovrstne. V tem primeru je dovolj tudi en sam dan počitka na teden. Vendar je to seveda odvisno od primera do primera. V vsakem primeru trikrat na teden priporočam trening za moč, dvakrat pa aerobno aktivnost. Ob tem pa je nujno potrebnih šest do osem ur kakovostnega spanca.
Kako pa se ta doza spreminja s starostjo?
Z leti se podaljšuje regeneracijski čas in temu je pač treba prilagoditi aktivnosti. Še enkrat pa poudarjam pomen vaj za moč, ki jih ljudje na splošno precej podcenjujejo in so z leti vedno bolj nujne.
Verjetno je zelo pomembna predvsem sistematika in kontinuiteta?
Seveda, predvsem pri povprečnih rekreativcih, ki šele začenjajo s svojo športno potjo. Za njih je res izjemnega pomena, da redno vadijo in da se na ta način privadijo na nov slog življenja. Opažam, da določene ženske izpustijo trening ali dva in jih potem nikoli več ni na spregled.
Kaj pa masaža, s katerimi mišična vlakna spravimo v pravilen položaj in vzpostavimo ravnovesja v telesu. Kako pogosto bi si rekreativec moral privoščiti masažo?
Vsaj enkrat na mesec je dobro razbiti vozle in povečati prekrvavitev. Precej lahko naredimo tudi sami s samomasažo. Masažne valjčke lahko uporabljamo za ogrevanje kot nekakšno spremljavo dinamičnemu raztezanju. Na koncu treninga pa je samomasaža odlična za pospešitev regeneracije. Valjčki so različnih trdot, zelo učinkovite so tudi žogice, ki omogočajo bolj globinsko masažo.
Začetek je vedno najtežji. Kako naj se posameznik, ki doslej ni bil športno aktiven, loti redne vadbe?
Vsakdo ima v sebi vso moč, ki jo potrebuje. Ljudje preveč pogosto čakajo na zunanje motivatorje, ki pa jih morda nikoli ne bo. Lastno zdravje in dobro počutje bi moralo biti dovolj velika motivacija za aktiviranje. Priporočam majhne korake, ki bodo v nadaljevanju vodili k večjim ciljem. Pomaga, če se obkrožimo z isto mislečimi ljudmi. A za začetek si je treba obuti superge in iti v naravo, pa čeprav je to le sprehod po bližnjem gozdu ali parku.
Katere pa so najpogostejše napake in zablode, ki si jih privoščijo preveč zagnani rekreativci?
Pozabljajo na vaje za moč. Predvsem tekači se posvečajo samo teku in ne delajo nič drugega. Zanemarjajo raztezne vaje. Pretiravajo. Podcenjujejo tehniko športov, s katerimi se ukvarjajo … Pri dekletih opažam, da se bojijo uteži. Glede prehrane pa je na prvem mestu premajhen vnos beljakovin, ki bi morale biti prisotne v vsakem obroku. In za vse to je dobro imeti strokovno vodstvo, ki ljudi pravilno usmerja. Hkrati pa se mi zdi povsem nerazumljiva pretirana tekmovalnost, ki v ekstremnih primerih vodi celo do uporabe nedovoljenih poživil pri rekreativcih.
Po kolikšnem času bo minil tisti najhujši “musklfiber”?
Prvi mesec je zagotovo najbolj naporen. Po treh mesecih se začnejo kazati prvi otipljivi rezultati, ki so velika motivacija za nadaljevanje. Takrat šport postane navada in užitek. Potem se ljudje začnejo zavedati velikega vložka in jim je škoda vse to zavreči. Hkrati se začnejo dogajati dobre stvari. Ljudje začnejo izžarevati pozitivno energijo, privlačijo vesele in zadovoljne ljudi, so bolj zanimiva za družbo, vabijo jih na različne konce …
Pred kratkim ste postali tudi Intersportova ambasadorka. Kako pravzaprav poteka to sodelovanje?
Ponosna sem, da sem Intersportova ambasadorka. Takoj sem začutila, da bi skupaj lahko ljudem približali šport, rekreacijo ter pozitivni in aktivni način življenja. Tukaj smo se ujeli.
