Tek v nosečnosti

Kaj je namreč lepšega kot to, da v tebi raste novo življenje? Nosečnost je gotovo eden lepših možnih obdobij. Ki pa je včasih, sploh ne tako redko, lahko tudi precej naporno. Vsa lepota trenutka pripelje s seboj lahko tudi nekaj težav, ki pa so enostavno del njega. A bodoča mamica, ki se v svojem telesu počuti dobro, lahko nekaj težav zmanjša. K njenemu dobremu počutju gotovo pripomore tudi gibanje.

Koliko in kako torej gibati med nosečnostjo?

Nosečnost gotovo ni čas, da se navdušimo in začnemo trenirat novo športno disciplino. Niti da v športu, ki ga že treniramo, skušamo napredovati. Je pa čas za dolge sprehode, plavanje in pa za nežnejše nadaljevanje tistih športov, s katerimi se je nosečnica ukvarjala že prej. Kar hkrati pomeni, da lahko tekačica teče tudi med nosečnostjo. Vendar mora biti pri tem pozorna na naslednjih 5 stvari:

1. Pred nadaljevanjem teka naj se posvetuje s svojim zdravnikom.
2. Intenzivnost treninga mora biti zmanjšana na pogovorni tempo.
3. Dodatno mora biti previdna,da se med tekom ne spotakne. To je lahko dodatna vaja prisotnosti, saj mora nosečnica zaznati čisto vsako korenino, ki se ji pokaže na njeni poti in jo varno zaobiti.
4. Primerno mora biti nahranjena in spočita.
5. Varneje je, če teče v družbi in po svetlem.

Tek v nosečnosti bo bodoči mamici zelo koristil, prav tako pa bo ugodno vplival na otrokov razvoj in celo na njegov imunski sistem.

Raziskave, ki so bile narejene na temo nosečnosti in gibanja.

V raziskavi, ki so jo opravili E. Labonte-Lemoyne in drugi[1], so opazovali valovanje možganov novorojenčkov mater, ki so med nosečnostjo gibale in jih primerjali z valovanjem možganov novorojenčkov mater, ki se med nosečnostjo niso gibale. Otroci športnih mater so imeli bolje razvite možganske povezave.

Na raziskavah na živalih so naredili še korak dlje v smeri ugotavljanja povezav med gibanjem v nosečnosti in zdravjem potomcev.

V študiji, ki so jo opravili na podganah so ugotovili, da imunski sistem mladičev podgan, ki so med nosečnostjo tekle, v primerjavi s potomci podgan, ki so bile med nosečnostjo zaprte v kletki brez kolesa, deluje bolje. V raziskavi, ki so jo naredili Caerillo IG in drugi[2] so podganjim mladičem, ki so živeli pod enakimi pogoji (se niso gibali in so dobivali enako hrano), vbrizgali rakave celice. Opazovali so jih naslednjih 15 tednov.  In nato ugotovili, da je med tistimi, katerih matere so med nosečnostjo tekle, rak razvil v 43%. Po drugi strani pa se je rak razvil pri vseh podganah, katerih matere med nosečnostjo niso tekle. Podganja mati tekačica je svojim potomcem podarila torej več kot polovico možnosti, da so ostali zdravi.

V različnih drugih raziskavah so ugotovili, da če zdrava nosečnica teče v pogovornem tempu, je posteljica bolje prekrvavljena. Posledično otrok v njej  tako dobi še več kisika in hrane, kar oboje poveča možnost, da bo zdrav.

Tek pa koristi tudi materi. V raziskavi, ki so jo opravili Gjestland K [1] in drugi na vzorcu 3482 nosečnic so prišli do spodbudnih ugotovitev. Med drugim do te, da jih je med drugim trimesečjem telovadilo zelo malo. Tiste, ki pa so, pa so med zadnjim trimesečjem nosečnosti poročale o manj bolečinah v hrbtu in medenici. Med njimi pa je bilo tudi očitno manj takih, ki so imele proti koncu nosečnosti težave z depresijo.

Moje izkušnje

Sem mama štirih otrok in prav vse nosečnosti so bile zame čudovita obdobja. Prepričana sem da tudi zato, ker sem vse nosečnosti migala: hodila, plavala, kolesarila in vseskozi tudi tekla. Lahko bi rekla, da sem tekla skoraj vse do poroda. Ko sem pričakovala svojega 3 otroka, sem bila celo že čez predvideni rok poroda. Udeležila sem se tudi teka na 21 kilometrski razdalji na Ljubljanskem maratonu, ga pretekla in 2 dni za tem rodila skoraj 4 kilograme težko deklico.

Ta pol maraton je bila zame in mojo drugo deklico prva močna skupna izkušnja. Skupaj sva nekoliko razširili pogled na meje, ki smo jih v naši včasih pretirano zaščitniški družbi, kjer smo raje na varni strani in imamo pri tem pogosto prav, v tem primeru pretirano zožili. Zožili smo pogled na to posebno stanje, ki ni bolezen, ampak je del zdravja. Zdrava nosečnica je sicer pri vsem počasnejša, in prav je tako, a je kljub temu sposobna večine tistega, kar je lahko opravljala preden je zanosila. In če pri tem koristi tako otroku, ki se razvija v njej, kot njej, potem je prav, da se tega loti kar se da odgovorno. Za opis te odgovornosti lahko uporabimo Voltaira: Odgovorni nismo samo za tisto, kar naredimo, odgovorni smo tudi za tisto, česar ne naredimo.

Ali bodo moji otroci tekači, ne vem. Imajo pa za to precej možnosti. Tudi glede na raziskavo, ki jo je opravil Moore L.L. in drugi[2].  Izsledki pravijo, da imajo otroci mater, ki se redno ukvarjajo s športom, v primerjavi z otroci mam, ki se ne, dvakrat večjo možnost, da bodo tudi samo aktivni.

Kakšen vpliv pa ima oče? Celo večji kot mamin, saj njegov zgled vleče še bolj. Otroci očetov, ki se redno ukvarjajo s športom, imajo v primerjavi z otroci očetov, ki se ne, tri in pol krat večjo možnost, da bodo tudi sami aktivni. In kako je, če v popoldanskih športnih konjičkih uživata kar oba starša? Njun otrok ima kar 5,8 krat večjo možnost, da bo telesno kulturo tudi sam vzljubil.